|
Ne vem zakaj, ampak ta november nekam nostalgično vpliva name! Sprehajam se po spominih svoje glasbene poti zadnjih 17, 18 let... Vse se je začelo s tišino. Ko sem ostala brez glasu in brez besed... Jaz, ki sem vedno imela kaj povedati! Nisem mogla dojeti, da se je to zgodilo meni, ki mi ni nikoli zmanjkalo besed. Priznam, bilo mi je težko. A notranji čustveni boji so bili prehudi in pregloboki, da bi lahko karkoli povedala. Zdaj vem, da se je moja duša prebujala. V meni pa je potekalo čiščenje vse čustvene prtljage, ki sem si jo nabrala v svojih rosnih 20 letih. Glasba mi je bila v tistem času najbolj zvesta sopotnica. Nato sem odkrila mantre, jih pela in začela ustvarjati svoje prve avtorske pesmi na kitari. Kitare nikoli prej nisem igrala, nisem hodila v glasbeno šolo, učila sem se sama. Nekako me je poklicala. Ko sem jo vzela v roke, se mi je zdelo, da se poznava že zelo dolgo. Kot da sva stari prijateljici. In tako je postala del mojega ustvarjanja v naslednjih letih. Poseben pečat pa so name naredile črno-bele tipke, ki še posebej vibrirajo z oktavami moje duše. Tudi klavirja se nikoli nisem učila igrati, a nekako sem uspela preliti svoja čustva in svoje sporočilo tudi skozi klaviature. Tako je nastala ena mojih prvih pesmi. Through the Light. Pesem se dotika vseh ljudi, ki iščejo sebe. Spominja me na to, da smo ljubljeni na vsakem koraku. Ko se tega zavemo, lahko svobodno zadihamo in zaživimo. Življenje. Pesem sem pozneje priredila na kitari in zanjo posnela tudi videospot, a še vedno se z nostalgijo spominjam originala. Ni popoln - kaj pa sploh je popolnost? Je pa resničen... Naj vas popelje skozi Svetlobo...
0 Comments
Včasih sem bila prepričana, da je dobra komunikacija povezana s tekočim govorom, pravilno slovnico, jasno izgovorjavo, bogatim besednim zakladom, mentalno ostrino. Seveda je tudi to del dobre komunikacije, a vse to je vedno posledica nečesa globljega - stika s samim sabo. Resnična komunikacija se začne z notranjim dialogom, ko začnemo poslušati svoj notranji svet. Ko najdemo stik s sabo, lahko nato najdemo stik tudi z drugimi. Šele ko druge resnično slišimo, se lahko tudi resnično odzovemo. Ponavadi rečemo, da smo nekoga "začutili". To se zgodi takrat, ko prisluhnemo s srcem. Ni pa vedno lahko poslušati in slišati s srcem, saj smo bili večinoma naučeni poslušati samo z glavo in postavili um pred srce. A naredimo tokat drugače! Postavimo srce na prvo mesto. Um mu bo sledil. Um je orodje srca in ne obratno. Ko to spoznamo, je vse lažje. Čeprav so zadeve srca včasih težke. Srce nosi čustva, ki pa niso vedno prijetna. A ko jim dovolimo, da so in jih sprejmemo, občutimo in nato spustimo, se nam odpre nova zavest o sebi. Čista, jasnejša, globlja. To je proces življenja. In lepota izražanja. Zato izrazimo, kar čutimo v srcu. S tem se bomo dotaknili tudi ljudi v svojem življenju, komunikacija pa bo postala pristnejša, globlja. Postala bo tista, ki povezuje in ne tista, ki razdvaja.  Ta rek, ki je še kako resničen, sem globlje dojela, ko sem začela peti mantre. Mantre so prišle v moje življenje dobrih 13 let nazaj, ko sem bila v najtemnejšem obdobju svojega življenja. Bile so kot sončni žarek, ki je posijal v temne zaprašene kotičke moje duše. Začele so me prebujati. Pripeljale so me do pravih ljudi in načinov zdravljenja, ki so mi pomagali spet vstati. Obenem pa so v meni prebudile mojo žilico za raziskovanje. Začela sem raziskovati zame takrat še neznano področje zdravljenja z zvokom, vse bolj sem spoznavala moč zvoka in našega lastnega glasu. Navdušena sem, da se danes to področje vse bolj raziskuje tudi z znanstvenega vidika in da tudi znanost potrjuje pozitivne učinke zvoka na fizično, psihično in energijsko telo. Zato ni vseeno kaj poslušamo. Tako kot je pomembno, kaj vnašamo v telo, je pomembno tudi, kaj vnašamo v naš energijski sistem. Ga z glasbo zdravimo ali onesnažujemo?  Mantre so del moje meditativne prakse že več let. Ko sem jih odkrila, se mi je odprl nov svet v lastne globine. Predvsem pa sem z njimi našla več notranjega miru, stabilnosti, radosti pa tudi mentalne jasnosti. Mantra (man=misel, tra= zascititi, osvoboditi) nas osvobaja miselne ujetosti in nas pelje v našo bit, ki je čista radost. Izhaja iz vedske tradicije starodavne Indije. Vsaka mantra, ki jo pojemo v sanskrtu (starodavni indijski jezik) nosi svojo vibracijo in s petjem oz. ponavljanjem določene mantre prikličemo k sebi določeno energijo. Ena od manter je mantra za zdravljenje. OM SHREE DHANVANTRE NAMAHA. Mantra ima potencial za psihično in fizično zdravljenje - ne vedno neposredno, včasih se nam s petjem te mantre odpre kanal za energijo, ki nas lahko vodi do določenega zdravilca oz. določene oblike zdravljenja. Uporabljamo pa jo lahko tudi med pripravljanjem hrane. Sicer pa razlaga ni toliko pomembna, kot je pomembno, da jo prakticiramo in sami neposredno izkusimo njen učinek. Ker mi seveda tudi kreativna žilica nikoli ne da miru, sem nekaj manter tudi uglasbila. Z vami delim mantro, ki sem jo ustvarila že 5 let nazaj. Moč manter je v ponovitvah. Tudi v spodnjem posnetku je 108 ponovitev. Zakaj 108? Kot pravijo Vede (Indijski sveti spisi), je naše fizično in subtilno telo sestavljeno iz 108 glavnih nadijev (energijskih kanalov) in če mantro ponovimo 108x, s tem z vibracijo zvoka napolnimo vse energijske kanale. Za konec imam za vas izziv. Pojte mantro 21 dni, vsak dan. Vzame vam samo 5 minut na dan. In občutite razliko v svojem čustvovanju in delovanju. "Včasih se mi zdi, da se ne zmorem v celoti izraziti. Kot bi me nekdo konstantno držal za vrat. In potem raje ostanem tiho." Se prepoznate v tej izjavi? Poznam ta občutek, ko se ti zdi, da se ne moreš izraziti, medtem ko v tvoji notranjosti vse vre, ker hoče priti na plan. Tvoje ideje, misli, občutki, čustva, tvoj resnični jaz. Kaj nas v resnici ovira? Človeški ustroj je popoln. Vsebuje obrambne mehanizme, ki nas varujejo pred resnično ali namišljeno nevarnostjo. Ima svojo funkcijo. V preteklosti nas je mogoče zavaroval pred nečim, kar nas bi sicer prizadelo, poškodovalo, ranilo. Težava nastane, ko realne nevarnosti v tem trenutku ni več, naši "mali glasovi" pa nas prepričujejo, da se je moramo še vedno bati. "Mali glasovi" so samo maska za strahove. Nič ni narobe z njimi. So del zdravega delovanja našega obrambnega sistema, preživetvenih instinktov. Kaj lahko storimo, ko nas "mali glasovi" ustavljajo takrat, ko ni razloga za to? 1. Prepoznajmo jih in jim dovolimo, da obstajajo. 2. Sprejmimo, da so tukaj z namenom, da nas zaščitijo. 3. Nato jim mirno sporočimo: " Razumem, da me želiš zaščititi. V redu sem, ni se ti treba bati zame." 4. In se kljub temu izrazimo. Kateri od navedenih "malih glasov" pa je pri vas najglasnejši in kako se vi soočate z njim?  Velik izziv pri nastopanju je biti in ostati v trenutku ter delovati iz sebe, iz svojega bistva, medtem ko se v naših glavah odvija vihar misli, ki nas bodisi podpirajo bodisi ustavljajo. Ko se pred in med nastopom uspemo dovolj umiriti in povezati s seboj ter začutiti zaupanje vase, se tudi lažje predamo trenutku. Takrat vznikne v nas naša pristna narava, postanemo samozavestnejši in bolj povezani s publiko, naše sporočilo pa je jasnejše. Zelo si želim, da bi bilo vse več ljudi osvobojenih omejujočih prepričanj, da bi prišli do svojega bistva in da bi živeli v skladu s svojo notranjo resnico. Če lahko s svojim spletnim tečajem komunikacije in javnega nastopanja vsaj kanček pripomorem k temu, bom iskreno vesela! "Rada bi bila samosvoja, a zdi se mi, da ljudje tega ne bodo sprejeli. Od mene pričakujejo, da se znam lepo "obnašati", tako pri nastopanju kot tudi v vsakdanjih situacijah, a včasih to ni v skladu s tem, kar v resnici čutim! Kako naj to uravnovesim pri sebi?" " Se najdete v tej izjavi? V tečaju IZRAZI SE! boste dobili nekaj smernic, kako lahko ohranite svojo pristnost in obenem ostanete spoštljivi do pravil nastopanja in komunikacije. Na svojih delavnicah sem od udeležencev večkrat slišala, da se bojijo, kako se bodo na njihov nastop oz. pri njihovem izražanju odzvali drugi. Vsi si želimo, da bi pozitivno vplivali na ljudi, vzpostavili stik z njimi in prenesli svoje sporočilo, da bo le-to razumljivo ter da se jih tudi dotakne na njim lasten način. Kako torej vzpostaviti most do ljudi? Kakšno odgovornost do publike nosimo, ko komuniciramo, nastopamo? Pri javnem nastopanju se velikokrat zgodi, da preden stopimo na oder nataknemo masko, skrijemo svojo pravo naravo, ker se bojimo, da bi nas zavrnili, da ne bomo sprejeti takšni kot smo. A kljub temu živimo v času, ko biti pristen in iskren postaja zelo iskana in zaželena vrlina. Zdi se mi, da smo ljudje naveličani izumetničenosti - tudi ko govorimo o komunikaciji in javnem nastopanju. Vsi si želimo pokazati to, kar v resnici smo, ker nas to osvobaja. Vprašanje je, ali vemo, kdo v resnici smo? Se vam velikokrat zgodi, da vaš nastop ne izpade tako, kot ste si želeli? Doma ste vadili in vam je šlo odlično, a ko ste se postavili pred ljudi, nič ni zvenelo in ni bilo videti, tako kot ste upali, da bo. Kaj pa če vam povem, da obstaja tehnika, s katero si lahko pomagate, da se bo vaš nastop v realnosti približal temu, kar si želite? Imenuje se VIZUALIZACIJA. In je močna tehnika fokusiranja na želeni rezultat; gre za predstavljanje, da se vam je željeno že uresničilo. Kaj je tisto, kar vas najbolj sprošča in vas pripelje nazaj k sebi? Sama rada prakticiram tehniko, ki se imenuje čuječnost. Čuječnost je pravzaprav več kot samo tehnika. Je način spoznavanja samega sebe. Je vrsta meditacije, ki vam pomaga pri delu na sebi, sproščanju in zavestnejšemu življenju pa tudi pri premagovanju treme in strahov pri komunikaciji in javnem nastopanju. V spletnem tečaju IZRAZI SE! boste vajo čuječnosti lahko izkusili v praksi. Sama zelo verjamem v to, da je izkušnja tisto, kar resnično šteje. Kar izkusite na svoji koži neposredno, ostane z vami za vedno. Kaj je vrednejše kot to? |
Erika KraljGovorim in pišem o tistem, za kar vem, da lahko koristi in da navdih tistemu, ki si želi narediti korak naprej, se izraziti in pokazati svetu, kdo v resnici je. Več nas bo takih, lepši bo svet! 
Arhiv
November 2023
|
RSS Feed
