Namen umetnosti je osvobajanje duha, povezovanje z višjimi nivoji bivanja in preseganje materialnega dojemanja sveta. 
Preko umetnosti lahko izražaš svoje občutke, misli in spoznanja ter spoznavaš globlji vidik sebe in ljudi okrog tebe.
Umetnost je način življenja, ki spreminja tvoj način zaznavanja sveta, zdravi dušo in odpira srce. 

"Glasba te lahko poveže z neverjetnimi dimenzijami vesolja; če ji zares prisluhneš in se prepustiš njeni vibraciji, lahko pozdravi marsikatero rano preteklosti ali pa ti služi le kot zvočna kulisa za meditacijo, sproščanje ali za vsakodnevne opravke. Je eno izmed orodij povezovanja s samim seboj, brez katerega si sama ne predstavljam svojega življenja. Poleg tišine jo imam najraje od vsega. Pa vi?" (Iz knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode)

Življenje je minljivo. Vsi bomo enkrat umrli. To dejstvo je neizpodbitno, pa če ga še tako vztrajno odrivamo iz svojega polja zavedanja. Misel na smrt nas plaši, a obenem osmišlja življenje. Kako bi živeli, če bi verjeli, da nas smrt čaka že jutri? Naslednji trenutek? Kaj bi naredili zase? Kaj bi naredili za druge? Bi spoznali, kako dragocen je vsak vdih in izdih, ki ga naredimo?

Življenje je potovanje duše. Iz izkušnje v izkušnjo; le-te nas mojstrijo. Kako bi vedeli, kdo smo, če ne bi nikoli izkusili tega, kar nismo?
Kam potujem? Kam grem? Je moja duša večna? Sem »samo« del celote Vesolja ali sem celota - Vesolje samo?  
Potujem. Od občutka do občutka. Od solze do smeha. Od žalosti do radosti. Od teme do svetlobe. Od trpljenja do razsvestljenja. Sprejemam.

Potujem vase. V svojo globino, kjer je globina Vesolja. Začetek Velikega Poka. Vir, iz katerega je nastalo vse, kar je. Ta vir sem Jaz. In ta vir si Ti. Ta vir smo Vsi.
Grem naprej. V svetlobo duha. V izvir navdiha - neusahljivega.  Pojdi z mano. Jaz grem s tabo. Greva skupaj! Bodiva tukaj in zdaj. 

Sprašujem se o smislu svojega življenja. Je življenje res tisto, kar nam skušajo "vcepiti" ljudje, mediji, politika, šolski sistem? Se je res vredno boriti za nekaj zunaj sebe, ko pa smo že na tej stopnji zavedanja, da je vse v nas in da nam ni treba nikamor odpotovati, da najdemo sebe.

A v resnici ni težje naloge kot je naloga "najti sebe". Kaj to sploh pomeni? Najti sebe? Hah, še ena new age- evska filozofiranja, boste rekli.  Niti ne pravzparav. Gre za čisto vsakdanje vprašanje, ki si ga tako redko zastavimo, da se nam zdi odgovor mogoč samo z vidika 'znanstvene fantastike'. Ne, ni znanstvena fantastika, je stvar zdravega razuma, odprtega uma in duha. 

Veste, zakaj ste tu? Za kaj ali koga 'bije vaše srce'? Ste eden tistih, ki vidi srečo v drugih ljudeh, zunanjih stvareh? Ste se že spraševali, kako jo najti v sebi? Kako osrečiti sebe? Kaj je tisto, kar si VI želite? Po čem VI srčno hrepenite? 

Ste pripravljeni opraviti 'nalogo' svojega življenja po tisočletjih zanikanja, da ste več kot ste si kdajkoli predstavljali, da ste? Smo res samo uboge miši, ovce, ki slepo sledijo sistemu in 'drugim' ljudem? Znamo razmišljati s svojo glavo in svet narediti lepši? 

To bomo lahko naredili, ko si bomo odgovorili na še eno bistveno vprašanje - torej, zakaj sem tu? 

Kdo sem? Preprosto vprašanje, na katerega pozna odgovor le malo ljudi. A tisti, ki ga, so ljudje, ki jih zaznaš samo preko srca. Prepoznaš jih po iskri v očeh. 

Umetnost postaja nekaj, preko česar napolnjujem svojo dušo, se čistim spon omejitev uma, zdravim svoja čustva in kažem svetu, kdo v resnici sem.  
​
Življenje je nenehno valovanje vsega, kar je. Vprašanje je, ali lahko ujameš njegov tok in v ravnovesju plavaš z vsem, kar ti prinaša. So vzponi in so padci, a tvoja duša je mirna, ker se zaveda, da je to življenje zgolj izkušnja, ki pelje k širšemu zavedanju in čutenju smisla bivanja ter poslanstva duše.  
Naj te duša vodi po poti življenja. Naj te spremlja mir in naj ti sanje dajo polet v nova prostranstva dimenzij Vesolja.  

Poleti kot ptica v nebo:
https://www.youtube.com/watch?v=oCZ0MqLV1FM