So rekli: »Ti imaš pa res srečo!«

O, ja. Kolikokrat so to rekli!

Ta stavek sem poslušala predvsem takrat, ko se mi je vrnil nasmeh na obraz, ko mi je nekaj uspelo, ko sem se rešila iz nemogočih stanj, ko so se po dolgem času notranjih bitk, truda na takšen in drugačen način sestavili koščki sestavljanke v mojem življenju - na videz čez noč. Poudarjam – NA VIDEZ. Takrat sem po mnenju mnogih enostavno imela srečo. Ali pa me je neka nevidna čudežna sila pognala v nebo, ker sem imela pač srečo! Ki seveda ne bo trajala dolgo, saj kdor visoko leta, nizko pade. Da, tudi to sem velikokrat slišala!

Nekateri se bojijo lastne sreče in so vedno na preži, kdaj pride izza vogala val nove nesreče. Ker sreča pa ja ne more trajati dolgo! Če si dovolj dolgo ponavljamo to mantro, se nazadnje še res zgodi. In tako si potrdimo svojo zgodbo o tem, kako je »sreča opoteča«. Saj živimo v dvojnosti! Res je. Res pa je tudi, da lahko dvojnost doživljamo tako, da smo ob tem še vedno srečni.
»Tvoja želja je moj ukaz,« pravi Vesolje, ki se povsem nevtralno odziva na našo vibracijo misli, ki rodijo občutke, ti pa sprožijo manifestacijo naše »realnosti«.

Na tem mestu se ne bom poglabljala v definicijo sreče, ker vsak doživlja srečo po svoje glede na to, kaj mu je v življenju pomembno, kaj so njegove vrednote in prioritete. Mi je pa zanimivo, kako stvari, ki nam gredo dobro v življenju, pripisujemo »srečnim okoliščinam«; stvari, ki se nam ponesrečijo pa »sam si si kriv« sindromu. A eno in drugo je sestavni del življenja. In odgovorni(!) smo sami – tako za svojo srečo kot tudi za takoimenovano nesrečo. In ne eno in ne drugo ni nagrada ali kazen, ampak lekcija, ki pride in gre. Iz nje se učimo o sebi, o življenju, o drugih ljudeh. Bolj ko spoznavamo in razumemo sebe, bolj spoznavamo in razumemo tudi druge ljudi.

Nesreča je pravzaprav nekaj, kar se ni izteklo tako, kot smo si zamislili. Nesrečni smo, ker smo pričakovali nekaj drugega kot to, kar se dejansko dogaja. Kaj pa če je sreča v tem, da sprejmemo stvari, takšne kot so in ne takšne, kot smo pričakovali, da bodo?

Ko boste torej naslednjič v skušnjavi, da druge označite kot »rojene pod srečno zvezdo«, sebe pa dajete v nič kot nekoga, ki te sreče pač nima, se spomnite na to:

1. da ste pod srečno zvezdo rojeni tudi vi, če le v to verjamete,
2. da za to lahko najdete dokaze v svojem življenju, če si ga le pobliže pogledate,
3. da ste za to lahko hvaležni.

Za hvaležnost pa vemo, da je zelo močna vibracija, ki privlači še več dobrega v naše življenje. A o tej temi mogoče  kdaj drugič.

Do takrat pa - SREČNO!