|
|
|
Ne vem zakaj, ampak ta november nekam nostalgično vpliva name! Sprehajam se po spominih svoje glasbene poti zadnjih 17, 18 let... Vse se je začelo s tišino. Ko sem ostala brez glasu in brez besed... Jaz, ki sem vedno imela kaj povedati! Nisem mogla dojeti, da se je to zgodilo meni, ki mi ni nikoli zmanjkalo besed. Priznam, bilo mi je težko. A notranji čustveni boji so bili prehudi in pregloboki, da bi lahko karkoli povedala. Zdaj vem, da se je moja duša prebujala. V meni pa je potekalo čiščenje vse čustvene prtljage, ki sem si jo nabrala v svojih rosnih 20 letih. Glasba mi je bila v tistem času najbolj zvesta sopotnica. Nato sem odkrila mantre, jih pela in začela ustvarjati svoje prve avtorske pesmi na kitari. Kitare nikoli prej nisem igrala, nisem hodila v glasbeno šolo, učila sem se sama. Nekako me je poklicala. Ko sem jo vzela v roke, se mi je zdelo, da se poznava že zelo dolgo. Kot da sva stari prijateljici. In tako je postala del mojega ustvarjanja v naslednjih letih. Poseben pečat pa so name naredile črno-bele tipke, ki še posebej vibrirajo z oktavami moje duše. Tudi klavirja se nikoli nisem učila igrati, a nekako sem uspela preliti svoja čustva in svoje sporočilo tudi skozi klaviature. Tako je nastala ena mojih prvih pesmi. Through the Light. Pesem se dotika vseh ljudi, ki iščejo sebe. Spominja me na to, da smo ljubljeni na vsakem koraku. Ko se tega zavemo, lahko svobodno zadihamo in zaživimo. Življenje. Pesem sem pozneje priredila na kitari in zanjo posnela tudi videospot, a še vedno se z nostalgijo spominjam originala. Ni popoln - kaj pa sploh je popolnost? Je pa resničen... Naj vas popelje skozi Svetlobo...
0 Comments
Včasih sem bila prepričana, da je dobra komunikacija povezana s tekočim govorom, pravilno slovnico, jasno izgovorjavo, bogatim besednim zakladom, mentalno ostrino. Seveda je tudi to del dobre komunikacije, a vse to je vedno posledica nečesa globljega - stika s samim sabo. Resnična komunikacija se začne z notranjim dialogom, ko začnemo poslušati svoj notranji svet. Ko najdemo stik s sabo, lahko nato najdemo stik tudi z drugimi. Šele ko druge resnično slišimo, se lahko tudi resnično odzovemo. Ponavadi rečemo, da smo nekoga "začutili". To se zgodi takrat, ko prisluhnemo s srcem. Ni pa vedno lahko poslušati in slišati s srcem, saj smo bili večinoma naučeni poslušati samo z glavo in postavili um pred srce. A naredimo tokat drugače! Postavimo srce na prvo mesto. Um mu bo sledil. Um je orodje srca in ne obratno. Ko to spoznamo, je vse lažje. Čeprav so zadeve srca včasih težke. Srce nosi čustva, ki pa niso vedno prijetna. A ko jim dovolimo, da so in jih sprejmemo, občutimo in nato spustimo, se nam odpre nova zavest o sebi. Čista, jasnejša, globlja. To je proces življenja. In lepota izražanja. Zato izrazimo, kar čutimo v srcu. S tem se bomo dotaknili tudi ljudi v svojem življenju, komunikacija pa bo postala pristnejša, globlja. Postala bo tista, ki povezuje in ne tista, ki razdvaja.  |
Erika KraljGovorim in pišem o tistem, za kar vem, da lahko koristi in da navdih tistemu, ki si želi narediti korak naprej, se izraziti in pokazati svetu, kdo v resnici je. Več nas bo takih, lepši bo svet! 
Arhiv
August 2024
|
RSS Feed
