TEKMOVALNOST? NE, HVALA!

Vedno me izjemno razveseli komentar udeležencev mojih delavnic, ko povejo, kako sproščena je bila delavnica in kako niso imeli nobenega občutka tekmovalnosti. Da so začutili povezanost, toplino, domačnost, odprtost. Začutili so prostor, da se lahko izrazijo. In to je tisto, kar želim še naprej dajati ljudem. To mi daje smisel, da nadaljujem. Takrat vem, da je bil moj namen dosežen. Ljudje dobijo voljo, nekateri presenetijo sami sebe, da so zbrali pogum in nastopili.

Zakaj je tako? Zato ker sama ne spodbujam tekmovalnosti. Mnoge tekmovalnost motivira, da sploh karkoli premaknejo v svojem življenju. Sama sem mnenja, da je treba vzpodbujati ustvarjalnost, svobodno izražanje, avtentičnost. V izraznosti ni tekmovanja. Vsak je edinstven pa če se to sliši še tako klišejsko – tako je. Niti eden ni enak drugemu. Poglejte naravo – drevesa, rože – niti en list, niti en cvet ni enak drugemu, četudi je na prvi pogled videti tako.
 
Vedno me zmrazi, ko slišim besedo konkurenčnost in ko naletim na nasvete, kako povečati konkurenčnost. S kom se vendar primerjamo? Komu sledimo?  Seveda se strinjam, da je treba razvijati svoje potenciale, se dodatno izobraževati, če hočemo uspeti, delati dobro, a ta želja mora priti iz nas, naravno. Ker je v nas naravno. In ne za to, ker je v ozadju kakršnakoli kalkulacija po večji konkurenčnosti. To so vcepljene ideje. Se kdaj vprašate, ali so zares vaše?
 
Ne maram primerjanja. Opazujte sebe, kako se počutite, ko se primerjate z drugimi in mislite, da niste tam, kjer so »oni«. Kaj se zgodi? Postanete zamorjeni. Zavistni. Jezni. Žalostni. Začnete pljuvati po drugih ali po sebi in svojih preteklih dosežkih, češ saj to ni nič takega, lahko bi naredil boljše in s tem počasi drsite po spirali navzdol, namesto da bi se vzpenjali gor in počasi napredovali, se razvijali - s tokom, po naravni poti.
 
Ne maram niti hladne profesionalnosti, polne pravil in »kako je treba« navodil. Ne me razumeti narobe. Določena pravila morajo obstajati, da lahko funkcioniramo. Ali bolje rečeno – dogovori, ki se jih držimo, da lahko stvari tečejo, da ustvarimo določen red. Vprašanje pa je, ali poznamo ta pravila in ali so ta pravila res dobra za nas. Če so proti temu, kar mi verjamemo, nam jih ni treba sprejeti.
 
Izobražujte se, ustvarjajte, dajte še več od sebe – a ne zato, da povečate svojo konkurenčnost. Zame to ni smer, ki bi delovala. Vsaj ne na dolgi rok. Na tak način ustvarjamo nezadovoljne ljudi, ki jih sicer lahko motivirate z višjimi plačami, nagradami, dopusti, a na dolgi rok ne bodo zadovoljni. Zakaj ne? Ker jim niste dali svobode izražanja in ustvarjanja. Če v delu ne najdejo smisla zase, ne bo dolgoročnih rezultatov. 
 
Dobro je začeti s hvaležnostjo za vse, kar imate v tem trenutku, za to, kar ste dosegli. Od tu lahko rastete naprej!
 
In ne bodite konkurenca drug drugemu. Raje se povezujte in sodelujte. Rezultati v takem duhu so lahko osupljivi!